Vinoteka Brda d.o.o. je nastala sredi leta 2000. Zamisel o prodajno-promocijskem središču so podprli občina Brda in velik del najpomembnejših briških vinarjev, takratna izbira kletnih prostorov gradu na Dobrovem je bila samoumevna, z časom smo te prostore prerasli in zato smo se odločili za selitev nove prostore v prečudovito srednjeveško vasico Šmartno.
V zavetju debelih kamnitih zidov in zaščitnih stolpov, ki obdajajo srednjeveško vasico Šmartno pa smo našli prave pogoje za spoštljivo spoznavanje vina kot pijače, ki nam spregovori o izročilu, o tradiciji, o navezanosti ljudi na to zemljo, o znanju, kako naravne danosti izrabiti za pridelavo izjemnih vin.
Na vinski karti imamo impresivno število lokalnih vinarjev, kar nam omogoča izjemno široko vinsko ponudbo za naše goste, tako da ob prijazni pomoči našega osebja bo vsakdo našel najprimernejšo kapljico za svojo dušo.
V Vinoteki Brda smo zbrali najboljše, kar nam ponujajo Brda, temu pa smo dodali še skrben izbor slovenskih butičnih pridelovalcev sirov in mesnin, tako da spoznavanje vinorodnih dežele Goriška Brda hitro preraste v enkratno kulinarično doživetje.

 

Goriška Brda terroir                       

Briški vinorodni okoliš obsega 2.000 hektarjev vinogradov na flišnih gričih na desnem bregu Soče. Ta zemlja je bila še pred 50 milijoni let pod morsko gladino, oblikovana pa je iz tisočerih drobnih plasti, ki so posledice podvodnega plazenja mulja in peska. Med temi plastmi je ostalo ujetih kar precej školjk, ki pridejo pri globokem oranju ponovno na površje. V prsti je malo organskih snovi, zato pa je bogata s soljo in minerali, ki jih trte s svojimi razpredenimi koreninami počasi črpajo in nalagajo v grozdje.
Pomemben pečat vinu da tudi podnebje, saj se prav tu mešata vpliva Mediterana in Alp. Tako pridelujemo vina bogatega telesa in izrazite cvetice, ki so sicer dobra mlada in sveža, toda vso svojo lepoto razvijejo šele po nekajletnem zorenju v lesenih sodih in donegovanju v steklenicah.
Vinogradništvo je v teh krajih znano že iz keltsko-rimskih časov, sedanji izbor vinskih sort pa se je dokončno izoblikoval v zadnjem stoletju in še zlasti po napadu trsne uši (filoksera), ki je v drugi polovici XIX. stoletja uničila večino takratnih vinogradov. Od starih sort se je v največji meri ohranila rebula, ki jo upravičeno štejemo za avtohtono briško sorto.
Najstarejša omemba rebule je v kupoprodajni pogodbi iz leta 1336, nekoliko krajšo domovinsko pravico ima (furlanski) tokaj, verduc in pikolit pa sta v naših krajih že mnogo časa, vendar sta obrobni sorti. Nekoč je bila zelo čislana tudi rdeča rebula ali pokalca, vendar je danes v našem vinorodnem okolišu ne goji nihče. Zvečine ostajamo zvesti pridelovanju sortnih vin, vendar vse več vinskih kleti pripravlja eno ali dve zvrsti kot najžlahtnejši del njihove vinske ponudbe.